Peter Butkovič Domen

OČE SLOVENSKEGA UGANKARSTVA

BUTKOVIČ Peter, pesnik, pisatelj, prevajalec, literarni zgodovinar, likovnik, ugankar, duhovnik, rojen 22. februarja 1888 v  Sovodnjah pri Gorici (v zaselku Škrilje) in umrl 27. februarja 1953. Oče Andrej je bil tovarniški delavec, mati Karolina Belinger.  Ljudsko šolo je obiskoval v Sovodnjah in deloma v poldrugo uro oddaljeni Gorici, tu tudi gimnazijo (1901-1910), kjer je  maturiral. V gimnazijo je hodil deloma peš, deloma je stanoval v malem semenišču. V začetku osme šole mu je umrl oče.  Bogoslovje je študiral v Gorici (1910-1913). Prvo službeno mesto je dobil kot kaplan v Kamnjah (1914-1916), nato v Lokovcu  in na Lokvah (1916-1922), ko se je moral zaradi vojne umakniti v Cerknico (tu je bil tudi organist), nato je bil osem let v Zgoniku  na Krasu (1922-1930), nekaj mesecev na Ravnici (1930-1931), od 1931 do smrti, spočetka kot vikar, nato kot župnik v rodnih  Sovodnjah.
Butkovič je imel razvit tako literarni kot filološko kritični talent. Kot drugošolec je dal pobudo za ustanovitev literarnega lista Prvi  cveti, v katerem je pisal, jih ilustriral in skrbel za ugankarski del. List so predstojniki prepovedali. V tretji šoli je začel izdajati  Strune, ki jih je sam pisal (= tehnično izdeloval). Naslednje leto je bil tak list Razvoj. To leto je začel sodelovati tudi s podlistki v  listu Gorica in se tako pojavil v javnosti kot Domen Otilijev. (Domen je postal potem njegov najpogostejši in najbolj priljubljen  psevdonim, izvira iz imena Peter Damiani). Butkovič je svojo prvo pesem V sveti noči objavil v koroškem Miru (1909). V pesmi  prevladuje osebno razmišljanje, vezano za motiviko božičnih in sploh melanholičnih doživetij. Močno je prisotna verska motivika. Med vojno je v ospredju vzdušje vojne in njene posledice ter pokrajinski motivi iz domačega kraja in krajev službovanja. Nekaj otroških pesmi je objavil v Jaslicah. čeprav je v prvi dobi prevladovalo objavljanje poezije, je vendar Butkovič pravzaprav začel s prozo. Tako je v Gorici že leta 1905 objavil prozo Zima življenja. Sledila so leta objav v Mentorju. Tu je prispeval dela pretežno z močnim avtobiografskim elementom, iz katerega najbolj izstopa socialno poreklo in izredno podčrtana ljubezen do matere, ki je značilno za vse njegovo življenje, pa tudi dijaško in študentsko življenje. Preko črtic pa Butkovič ni prišel.
Za Butkoviča je značilno, da je prevajal iz številnih tujih jezikov, ne da bi se posluževal posredniških jezikov. Tako so znani njegovi prevodi iz angleščine, češčine, francoščine, grščine, holandščine, italijanščine, nemščine, švedščine. če temu dodamo vsaj dva klasična jezika, ki ju je prinesel iz gimnazije, hebrejščino iz bogoslovja in nikjer šteto srbohrvaščino, potem moramo priznati Butkoviču pravo poliglotstvo. Tudi kot literarni zgodovinar je objavil nekaj zanimivih del, predvsem se je ukvarjal z Geregorčičem.
Kot likovnik je Butkovič ustvaril predvsem dolgo vrsto ilustracij in vinjet z močnimi potezami dekorativnosti. Njegove vinjete so značilne tako po zasnovi, kakor in še bolj po izdelavi, da vedno nepogrešljivo izpričujejo njegovo avtorstvo. Izdelal je tudi vrsto oprem za revije in pratike.
Z risarskim in ilustratorskim delom je tesno povezano edinstveno Butkovičevo polje ustvarjanja, njegovo ugankarstvo. V tem je med Slovenci gotovo edini, ki je to zvrst tako vneto in uspešno gojil. Posebnega pomena pa je dejstvo, da je z Breznikovo pomočjo postavljal osnove za slovensko terminologijo, kakor tudi druge uvajal v to s tem, da je urejal ugankarske rubrike (Mentor, Naš čas...).
Kot duhovnik je bil med ljudmi priljubljen ne glede na idejne različke. Vneto je skrbel za Sovodenjsko cerkev, ki jo je okrasil s poslikanim marmorjem, katerega zvrsti je bil izkušen poznavalec iz svoje zgoniške dobe. Butkovič je uporabljal naslednje psevdonime in šifre: Domen Otilijev, Domen, D.O., Grušenjka, D...
Akademski klub iz Gorice je obljubil, da Butkoviču postavi ploščo na rojstno hišo, kar pa ni bilo uresničeno.
Odlomek iz Primorskega biografskega leksikona (Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1976).
Odlomke izbral in podčrtal Branko Milovanovič.

Butkovičev kriptogram

Koledar G.M. družbe 1926

xxx

Ugankarsko društvo Domen in Zveza kulturnih organizacij Slovenije sta 27. 2. 1988 pripravili v Cankarjevem domu posvet ob stoletnici rojstva in petintrideseti obletnici smrti Petra Butkoviča Domna, na katerem so osvetlili Butkovičevo ustvarjalno pot.

xxx

Kulturno društvo iz Sovodenj je ob stoletnici rojstva Petra Butkoviča Domna organiziralo recital Domnovih del z nastopom dekliškega pevskega zbora. Svečanost je potekala v osnovni šoli, ki od leta 1982 nosi ime Petra Butkoviča Domna, v avli šole pa stoji Domnov doprsni kip, delo akademskega kiparja Negovana Nemca. Proslave so se udeležili tudi gosti iz Slovenije, člani ugankarskega društva »Domen« iz Trebnjega.

xxx

Ugankarsko društvo »Domen« je 1989 organiziralo srečanje ugankarjev Jugoslavije v Bohinju, ob tej priliki so pripravili izložbo o življenju in delu Petra Butkoviča Domna.